»Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.« (Lk 23,42–43)

Kdo je kralj?

»Spomni se me.« V zadnjih mukah življenja je zmogel izreči ta klic. Potisnjen na križ je končal žalostno »usodo« svoje življenjske poti. Na videz je zapravil svoje življenje. Toda ljubezen je lahko videla, česar se ne vidi.

Za mnoge je življenje le »usoda«. Nekateri mislijo, da ima tudi Bog že vse določeno, ker vse ve. Pa ni tako.

Mož je v obrazu Križanega videl, na kakšen način nas Bog ljubi. In ko to odkriješ, ni nič več pretežko. Samo v ljubezni se Bog lahko odpove lastni vednosti. To lahko naredi le resnični kralj.

Medtem ko vsa družba danes kriči: »Jaz hočem, jaz odločam, jaz vem …,« se lahko ti odpoveš sebi in postaneš kralj. V tem je svoboda.

Samo ljubezen ve. Samo ljubezen lahko vidi in spozna Boga. V srce me je zabolela izpoved dekleta: »Vsi so mi govorili o veri, vrednotah, karitas, solidarnosti, dobroti … Nihče mi ni govoril o ljubezni. Zato sem ostala brez Boga v trenutku, ko sem ga najbolj potrebovala.«

Priznajmo si, da je beseda ljubezen danes prepovedana. Preveč smo jo umaknili v svet čustev, popevk, neštetih podob iz filmov in reklam, da bi sploh smeli o njej govoriti resno. Laže je reči »karitas« kot ljubezen. Laže je govoriti o strpnosti kot o potrpežljivosti. Ljubezen te ne pusti brez izgubljanja in brez ran.

Vse to se je dogajalo na križu. Tam je bil odpad, zavrnitev, tam je bila živa ljubezen in na novo odkrita vera. Vse to je tudi danes v križu sodobne družbe. Veliko nedolžnih je pribitih. Za mnoge je to dokaz, da ni Božjega Sina in da ni Očeta. Mnogi pa prav v tej skrajni uri na novo prepoznavajo obraz Boga. Na začetku je Bog iz Adamovega rebra ustvaril ženo. Le ljubezen lahko vidi, da je iz prebodene strani iz rebra novega Adama rojena nova Eva.

Zato vam ob začetku adventa iskreno želim, da bi v teh časih iskali Boga in človeka skozi ljubezen. To so edine oči, ki bodo v dogajanju okoli nas lahko prepoznale rojevanje. Zemeljski kralji nas zapuščajo, izkoriščajo. Kralj, ki te je rodil iz lastnega rebra, prebodene strani, te ne bo zapustil.

Prvi Adam ni zdržal, ni zmogel biti kralj. Novi Adam te je znova naredil za »kost svojih kosti«. Po veri in krstu si na novo narejen. Zato nehaj o njem samo razmišljati in bodi z njim združen. Šele ko boš zares ljubljen, boš lahko zares začel ljubiti ženo, moža, soseda, sodelavca, otroka. Naj adventni venec zato letos ne bo le okras.

župnik Rafko