»Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti.« (Mt 5,13–14)

Dajati okus

Sol je nekoč v kuhinji sama pri sebi rekla: »Zakaj pri mizi nihče nikoli ne reče: ‘Kako dobra sol!’ Vsi govorijo samo: ‘Kako dobra juha, meso …’«

»Saj ne moreš nič narediti,« so ji rekli drugi. »Nevidna si, ko se stopiš v vodi, te nihče več ne vidi.« Nekoč je gospodinja v naglici pozabila jed osoliti. Vsi so se pritoževali, da je jed brez okusa. In gospodinja se je spomnila: »Oh, joj, sol! Pozabila sem soliti.« Če manjka sol, manjka vse.

Že v stari zavezi je Bog naročil: Sleherni dar jedilne daritve osôli; ne daj, da bi na tvoji jedilni daritvi manjkala sol zaveze s tvojim Bogom; pri vsakem daru daruj sol! (3 Mz 2,13)

»Vi ste sol zemlje, če pa se sol pokvari, s čim naj se soli?« Če sol zgubi okus, je konec. Jezus razodene zelo veliko resnico o nas kristjanih. Koliko energije in časa porabimo z iskanjem načina, kako naj bomo sol. Zajec pa tiči v drugem grmu. Kaj pomaga večati količino soli, če ta ni slana? Ko kristjani izgubljamo okus, se začnemo ukvarjati s tem, da bi bili vidnejši in učinkovitejši.

»Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« Sol se ne vidi in poskrbi, da pride na dan okus hrane. Luč je za to, da osvetli nekoga drugega in da osvetljuje pot pred nogami. To je veselje kristjanov. Brez tega veselja pa kažemo le na nas same. Ljudje ne slavijo Očeta, ampak nas, kako smo dobri in pridni. Evangelij niti ne govori o dobrih delih, ampak o lepih delih. »Da bodo videli vaša lepa dela.« Ker se nam je to zdelo preveč čudno, smo raje prevedli »dobra dela.« Vse za ceno, da bi bilo takoj razumljivo.

Luč torej naredi, da se lahko pokaže lepota. Na obrazu in kretnjah človeka, ki je v odnosu, ki je v molitvi, pogovoru z drugim, se pokaže posebna luč. Ne more se skriti. Je mesto na gori. Kot Jeruzalem. Ni popolno. Polno bojev. In vendar sveti. Ne moreš biti gospodar luči. Tako je z vero. Ne moreš je shraniti, ne moreš je držati v rokah, imeti pod nadzorom. Ali je luč ali pa je ni.

Kristjani smo v svetu zato, da dajemo okus hrani, in ne zato, da bi bili mi užitnejši.