»Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sinova. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ Ta je odgovoril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovoril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel.« Mt 21,28–30

Jaz, gospod

Prvi sin je rekel: »Nočem«. Drugi sin je odgovoril: »Grem, gospod,« vendar ni šel. V izvirniku je v grščini za drugega sina zapisano, da reče: »Jaz, gospod«. Prvi je izpolnil božjo voljo ne zato, ker je ubogal, ampak zato, ker ni bil poln samega sebe. Drugi sin pa je živel iz svojega jaza: »Jaz, gospod!« Božjo voljo lahko izpolniš le v ljubezni.
Še športniki, kolesarji nas morajo vedno spominjati, da uspeha ne dosežeš brez ekipe, brez drugega. Lastna slava lahko hitro mine. Dnevne novice te naredijo slavnega in kaj kmalu te frcnejo stran.

In tako lahko tudi naše krščansko življenje naredimo zasebno. Ko vero zamenjaš za osebno prepričanje. Ko doma ni več molitve z drugim, ko ni več srečanja z drugimi pri maši v evharistiji. Zadostuješ sam sebi. To je duhovna smrt.

Jezusov klic k spreobrnjenju začnemo razumeti kot »sam spreminjaj samega sebe«. Lepo in prav, a brez drugega. Vendar spreobrnjenja brez drugega ni. Cestninarji in vlačuge so se na koncu spreobrnili, ker so verjeli. Spreobrneš se zaradi odnosa, zaradi ljubezni do drugega. Sam iz sebe pa se le spremeniš, vendar ostajaš v svojem jazu.

Povsod govorimo o tem, da se danes premalo družimo in pogovarjamo. Povsod nam primanjkuje časa in ta beži vedno bolj naglo. Ali ne bi prav zdaj začeli in na novo odkrili molitev z drugim ali z drugimi? Rožni venec nas bo povezal bolj kot vse drugo. Ko bomo ponavljali zdravamarije, se bo v nas začel oblikovati prostor za drugega. Samo to je začetek novega.

župnik Rafko