Kakor je namreč telo eno in ima veliko delov, vsi telesni deli pa so eno telo, čeprav jih je veliko, tako je tudi Kristus.  V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo (1 Kor 13,12–13).

Potrebujemo nosečnost

Devet mesecev smo se pripravljali, da smo se rodili v ta svet. Otrok potrebuje predvsem mir, čas nosečnosti, da telo lahko zadiha v novem, drugačnem življenju. Devet mesecev se je razvijalo Jezusovo telo pod mirnim srcem Device Marije. Bog je vstopil v svet, ki ga je ustvaril. Bog se je hotel navaditi živeti na človeški način, da bi se človek v njegovem telesu lahko navadil živeti na Božji način.

Sveti Duh je spočel njegovo telo v Marijinem telesu. In kaj so binkošti? Praznik ponovnega rojstva. Prvo rojstvo ni dovolj. To je druga nosečnost, ko Cerkev skupaj z Marijo čaka na svoje rojstvo. Tudi to Jezusovo novo poveličano telo je ustvaril Sveti Duh. Zato praznujemo binkošti. Cerkev je ta dan prijokala na dan.

Težko razumemo in zdi se nam, da je vse to tako daleč od tega, kar danes živimo. »Imam toliko skrbi vsak teden in ne morem misliti na vse te Božje reči,« mi je zadnjič rekla neka mama. Danes se vse reči delajo, ne pa rojevajo. Vse mora biti hitro, popolno in predvideno. Zato ne vemo več, kaj pomeni drugo rojstvo. Dobro pa to vedo tisti, ki so bili že izgubljeni, pa so se spet znašli med živimi. Ti ljudje običajno ne kritizirajo in ne tarnajo, ker vedo, kje so bili. Našli so mir, ki je drugačen.

Kako zelo danes otroci in odrasli kričimo po miru. Vsi živimo v času nosečnosti, zato zelo potrebujemo mir. Ko prideš do tega in priznaš, da tega miru sam sebi ne moreš dati, takrat si pripravljen na drugo rojstvo. Takrat si končno sprejel, da potrebuješ Cerkev, priznal, da se ne moreš roditi sam.

In to je novo rojstvo. Tako lahko razumemo, kaj pomeni »Mir vam bodi.« To je prvi pozdrav Jezusa apostolom po smrti. Potrebujejo še čas nosečnosti. Njegovo novo telo je tukaj. Sedaj mora postajati Cerkev. To pa ni ustanova, ni organizacija, temveč telo. »Vsi telesni deli pa so eno telo, čeprav jih je veliko.« Če se hočeš roditi, se lahko le iz telesa.

Binkošti so praznik, ko zadihaš. Kako odrasli ljudje danes čakamo, da bi »končno zadihali«. Pa nas le zasujejo nove in nove skrbi. Sprejmi dokončno telo nepopolne Cerkve. Prejel boš mir. In po mukah rojevanja boš zadihal globlje, kot si lahko sedaj predstavljaš.

župnik Rafko