»Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.«  (Jn 17,3).

Cerkev je več kot bencinska črpalka

Pogosto rečemo: moral sem malo napolniti baterije. Ali pa: pri maši (spovedi) mi je Bog dal milost. Ali: pri krstu prejmemo posvečujočo milost, prejmemo večno življenje.

Kje je sedaj ta milost, kje je to življenje, če pa se na zunaj tako malo vidi in pozna?!

Pri maši poslušamo evangelij. Pogosto ga žal slišimo kot neko zgodbo iz preteklosti. Kaj je potem danes s to vero? Bog po vnebohodu za seboj še vedno pušča revščino, vojne, zmešnjavo med različnimi verskimi tokovi, trpljenje nedolžnih, nadvlado mogočnih. Zaradi teh razlogov danes mnogi zapuščajo ladjo vere, občestva Cerkve in se rajši držijo osebne duhovnosti. Cerkev postane nekakšna rezerva, rešilni čoln, ki nam pomaga v težavah in daje gotovost »za vsak primer«.

Jezus je vedel, da si svet želi odrešenika po svoji meri, Boga, ki bo končal vojne, odpravil bolezni, vzpostavil pravičnost … Toda če bi ljudje vse to dobili, bi sčasoma pozabili na večno življenje. Ne le tisto onkraj groba, ampak večno življenje, ki ga v moči Jezusovega vstajenja že nosimo v sebi na tem svetu.

Tega življenja pa ne prejmem tako, kakor napolnim rezervoar na bencinski črpalki. Tako si pač ljudje predstavljamo prejem milosti. Življenje (milost) sprejmemo, ko začnemo živeti v edinosti z drugimi. To je, ko začnemo živeti na Božji način. Bog ne živi sam, ampak vedno z drugim – Sveta Trojica. Večno življenje je torej mogoče prejeti šele, ko se znajdem v edinosti z drugimi. Zato se vedno pokrižamo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

Nobenega zakramenta ne morem prejeti zasebno, tudi na bolniški postelji ali v spovednici ne. Vedno ga prejmem kot dar nečesa večjega od mene, kot dar skupnosti Cerkve.

Zato Jezus moli za to peščico. Želi jo povezati v Cerkev, novo ribiško mrežo, ki se bo na več koncih znova in znova natrgala. In vendar, čeprav polna hinavskih in nepopolnih ljudi, bo kot taka prinašala življenje.

Samo dve možnosti imaš: da sprejmeš nepopolnost drugih ali da se hočeš še vedno rešiti sam. Tretje možnosti preprosto ni. »Kdor bo skušal rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa ga bo izgubil, ga bo rešil.«

župnik Rafko