duhovna misel, 12. 4.

·

,

Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« Jn 20,21

Sprejmi preteklost

Nekoč se je hudič skril v spovednico. Duhovnik je šel iz cerkve in skriti je čakal, da se pride kdo spovedat. Prišel je neki mož. Pokleknil je in začel spoved. Hudič se je zelo razveselil. Končno je dobil odlično priložnost! Pripravil se je in izdelal taktiko. Na vsak greh, ki se ga je mož izpovedal, je dejal: »Ah, saj to ni nič!«

Spovedanec ni razumel. »Le kako,« si je mislil, »kako se vse spreminja. Sedaj ponujajo popust že pri grehih!«

Da bi zvedel, do kod »je nič«, se je spovedal zelo velikega greha, toda »spovednik« mu je tudi sedaj zagotovil, da to ni nič. Mož je posumil, da nekaj ne štima. Naredil je znamenje križa, da bi se obvaroval zla. Takrat pa je iz spovednice zaslišal ropot. Hudič se je udrl v zemljo.

Na veliko noč Jezus učencem ni rekel: »Ah, saj to ni nič.« Rekel jim je: »Mir vam bodi.« In Tomaž je teden kasneje doživel prvo spoved. Usmiljenje se ne izogne grehu, ne zanika zla. Usmiljenje ga prizna. Kako pomembno je, da sprejmeš svojo preteklost. Zato ima pravi Vstali Kristus rane. Po spovedi ti Bog pomaga, da imaš lahko sebe rad v svojih ranah.

Velika noč je veliko več, kot si mislimo. Vstati od mrtvih pomeni, da vstaneš z vso svojo preteklostjo. Ni ti je treba več odrivati ne zanikati. Vstali Jezus ima rane. Vstal je z vso preteklostjo. Le iz teh ran sta lahko pritekli krstna voda in odveza. Velika noč te rešuje pozabe.

Kaj je videl Tomaž? Videl je pravega človeka in v njem pravega Boga. »Moj Bog in moj Gospod!« Tomaž izpove: kot človek si Bog. To je velika noč! To je olajšanje in to je mir. Grehi, izdaje, zatajitve … niso pozabljeni, ampak so postali pot.

Nedelja usmiljenja torej ni več moja pot k Bogu, temveč je pot Boga do mene. Nič drugega nam ni treba kot to, da ta pot ostaja prehodna. Ne postavljaj več semaforjev na to pot. Pusti jo vedno prehodno. Tudi če je vsa razkopana in prašna, pomembno je, da pustiš pot zanj vedno odprto.

Hudič želi, da prekriješ in pozabiš. Kristus pa želi, da sprejmeš in ljubiš.

župnik Rafko