»Glej, svojega glasnika pošiljam pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj« (Mt 11,7).

H kateremu izviru hodiš zajemat?

»Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Težko je bilo Janezu Krstniku. Težko je biti v temi, v ječi. Kdaj se zdi, kakor da je ladja nasedla. In vendar je obzorje, je odprto morje. Je cilj! Morda ga sedaj ne vidiš. Takrat je priložnost, da odkriješ svoj krst. Blagoslovljena voda te spomni nanj. V krstni vodi je vnaprej umrlo vse tisto, kar mora umreti v tvojem življenju.
Težko je verjeti, ko si v samici. V teh z lučkami utripajočih dneh je za zidovi toliko težkih zgodb. Kje naj najdem studenec veselja, ko je vse okoli suho? Ko ne vem, kako bomo sploh šli finančno skozi mesec, ko čakam izvide, ko smo se v sorodstvu sprli, ko mi v službi nalagajo vedno večje naloge? Da, to je lahko tvoj krst.
Živel je cesar; postaral se je, ni imel potomcev. Moral je izbrati naslednika. Poklical je vse mlade ljudi iz cesarstva: »Sklenil sem, da izberem enega izmed vas. Vsakemu bom dal eno seme. Vsejte ga, zalivajte, negujte.«
Tudi neki mladenič je dobil seme. Posejal ga je, zalival, negoval in čakal. Čez nekaj tednov so se vsi mladeniči veselili in hvalili s svojimi rastlinami. Njegovo seme pa ni vzklilo. Naj mu je posvečal še toliko časa in ljubezni, je ostalo mrtvo. Začel se je spraševati, če ni morda naredil kaj narobe. Ni vedel, ali naj sploh gre k cesarju. S tesnobo je mladenič opazoval čudovite rastline, ki so jih prinesli drugi. Ti pa so se posmehovali njegovi prazni posodi.
»Čudovite rastline imate,« je cesar začel sprejem. »Danes bo eden izmed vas izbran za cesarja.« Opazil je mladeniča in ukazal, naj ga privedejo predenj. Na smrt se je prestrašil. Vsi so se mu smejali. Cesar pa je ostal resen in dejal: »Ti boš novi cesar. Pred letom dni sem vsakemu dal seme. Niste vedeli, da sem vam dal mrtvo seme, ki ne more vzkliti. Vi pa ste mi prinesli čudovite rastline. Ko ste videli, da je mrtvo, ste ga preprosto zamenjali z drugim. Samo ta mladenič je bil pošten in iskren. Zato je prinesel posodo z mrtvim semenom. Zato bo moj naslednik.«
Morda si tudi ti nehal čakati in si poiskal druge izvire vode. Toda ali ga kot Janez v ječi sprašuješ, se pogovarjaš z njim? Ali tiščiš samo v sebi? Kakšen je tvoj pogovor s Kristusom? Kaj pa, če ti Bog pripravlja nekaj drugega? Poišči in zapiši, h kateremu studencu hodiš zajemat. Še verjameš v živo vodo globoko spodaj pod tvojo na videz suho zgodbo življenja?

župnik Rafko