»Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor vanj veruje, imel večno življenje.« (Jn 3, 14–15)

 

 

 

Nespamet križa

 Imamo doma v stanovanju križ na steni? Vabim vas, da ga ta teden malo bolj pogledate. Kaj bereš s tega znamenja?

Na romanju skozi puščavo so Izraelce pikale strupene kače. Mojzes je po Božjem naročilu postavil znamenje – bronasto kačo. Kača se pojavi tudi v pripovedi o prvem človeku v raju. Visela je na drevesu in s svojo zvito logiko preslepila človeka. In v čem je kačja laž? Laž o tem, da Bog ni dober, da se ne splača živeti po njegovih zapovedih. Ta zvita misel prileze danes v naše domove in obljublja nekaj lepega in osrečujočega. Zdravilo za to laž, to bolezen je potem postalo neko drugo drevo – križ.

Tam v puščavi se je rešil tisti, ki je pogledal to bronasto kačo. Čudovita prispodoba. Samo pogled. Pogled pomeni vero. Kaj človeka rešuje pred to lažjo, slepoto? Rešuje ga vera. Križ sam po sebi še ni dovolj. Sin človekov je bil povzdignjen, da bi vsak, kdor vanj veruje, imel večno življenje. Zato v glavni prošnji tega praznika molimo: »Pomnoži nam vero, da bomo v nespameti križa spoznali tvojo moč in modrost …«

Vera je v tem, da zmoreš nekaj, kar na zunaj zgleda neumno, videti kot najmočnejše in najmodrejše. Samo vera zmore prodreti v tisti debeli plašč laži, ki pokriva in skriva najglobljo resnico našega življenja. Ko človek izgubi vero, počasi ne more več videti smisla svojih težav. Koliko zakonov danes gre narazen ravno zato, ker človek ne vidi več smisla v običajnih vsakdanjih odpovedih. Koliko mladih se ne zmore odločiti za nekaj velikega in za vse življenje, ker ne zmore videti smisla odpovedi …
Življenje samo po sebi prinese odpoved. In kače prilezejo in dosežejo vsakega. Zakaj ne bi tudi mi te kače dali na križ? To pomeni, da križ sprejmeš z vero. Potem znamenje prekletstva postane znamenje ljubezni.

Poglejmo na križ pri nas doma. Danes smo postali sužnji svoje volje. Kristus te ni odrešil le s trpljenjem, ampak s tem, da je sprejel Očetovo voljo. Bistvo križa je v tem, da si ga ne izbereš sam. Ni po tvoji volji.

župnik Rafko