Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Mt 22,36–37
Vrstni red
»Katera je največja zapoved?« V tem vprašanju se skriva človeška lenoba. Že prvi človek je padel na tem. Radi bi bili na varnem, a ne na temelju odnosov.
Judje so že od prej vedeli, da je ljubezen do Boga na prvem mestu. Toda zamešali so vrstni red. In tudi mi smo ga zamešali. Zapoved »Ljubi Gospoda, svojega Boga z vsem …« smo zamenjali z »bodi priden«. In ko boš dovolj priden pred Bogom in pred ljudmi, boš izpolnil postavo. Toda kaj potem? Boga ne boš več potreboval. Tudi ljudi ne boš več potreboval.
Boga ne boš več ljubil, ampak ga boš »rabil«. Drugega človeka ne boš ljubil, ampak ga boš tako ali drugače rabil. Tudi otroka oče ali mati ne bo v globini ljubil, ampak ga bo prikrito rabil ali rabila zase. Duhovnik vernikov ne bo v globini ljubil, ampak jih bo rabil zase.
Jezus odgovori na to lenobno vprašanje in spomni na vrstni red. Ko boš začel ljubiti Boga, boš lahko izpolnjeval zapovedi. Brez zapovedi se pogrezneš, toneš. In zapovedi niso lahke. Če boš pa hotel iti obratno pot, se boš prej ali slej utrudil. Potreboval boš vedno več nenehnih spodbud, motivacij in predpisov.
Hotel si od začetka vestno ljubiti ženo, toda naletel si na nerazumevanje. Hotela si ljubiti moža z vsem srcem, toda kmalu te je začelo marsikaj motiti. Hotel si ljubiti vse sodelavce, toda pričakala te je krivica. Kot stari oče ali stara mama hočeš ljubiti »ta mlade«, toda oni so šli po drugačnih poteh, kot bi hotela tvoja ljubezen …
Kristus je človeka ljubil do konca, potem ko je doživel hinavščino, nasilje in smrt. Zmogel je ljubiti ne zato, ker je bil junak, ampak zato, ker je bil z Očetom. On sam je živel najprej prvo zapoved. Vedel je, da lahko ljubiš samo, ko si najprej ljubljen.
Ljubil nas je z Očetovo ljubeznijo in s tem smo bili rešeni. Samo ljubezen med Očetom in Sinom seže onstran groba. Zato te dni naše pokojne izročamo v to ljubezen.
Obrni vrstni red in ne boš potreboval dopusta zaradi ljubezni in tudi ne zaradi naveličanosti.
župnik Rafko