»Pustíte, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberíte najprej ljuljko in jo povežíte v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.« (Mt 13,30)

Strah

Opazujem življenje. Ljudje smo se hvala Bogu dobro osamosvojili, napredovali. Znamo poskrbeti zase. Toda v sodobnem človeku je veliko strahu. Včasih opazujem tudi sebe. Opažam, kje vse me pri ravnanju še vedno usmerja strah. In v krščanskem življenju je zanimivo, kako se na Boga »spomnimo«, ko nas postane strah zase.

Tako lepo je opazovati to posejano njivo, naše človeško življenje. Šele proti koncu se pokaže, komu smo zaupali svoje življenje. Ko gre posevek v klas, se pokaže razlika. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Bolj ko ljuljka zori, temnejši postaja njen klas, temno rjav. In pšenica v poletnem dnevu bolj ko zori, bolj postaja svetla.

Jezus pove, da je bila ljuljka posejana ponoči. Tako je tudi z našo vero. Šele na koncu se bo razkrilo, komu smo zares zaupali. Ali smo Boga le rabili ali smo mu pustili, da v nas deluje »sredi dneva«, sredi vsakdana. Kdor pričakuje sadove takoj, bo razočaran, podoben gospodarjevim služabnikom iz prilike.

Tisti, ki pričakujejo čisto njivo, ne živijo v miru. Ko gledaš na njivo le od zunaj, strah ostaja znotraj, »v kosteh«. Kdor je sprejel ljuljko v sebi in pri drugih, živi v miru. Vidi predvsem pšenico. Ni se mu treba stalno okvirjati s slabimi novicami. Niti s tem, kar so mu drugi zlega prizadeli. Z ljuljko se ne moremo kar sprijazniti. Lahko pa jo sprejmemo. Kljub vsemu zlu v svetu lahko polno živiš. Lahko pa celo življenje čakaš, kdaj bo drugače.

Med nami je veliko ljudi, ki ostajajo zvesti in živi ter tiho spreminjajo svet. Kakor seme in kakor kvas. Prepoznaš jih po tem, da v njih ne zaznaš strahu. Izpustili so ljuljko in z njo živijo. Kajti Sveto pismo z gotovostjo pove, da »v ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah«.

Bolj ko boš dozoreval v klas, bolj te bodo lahko motili nepopolni ljudje. Lahko pa začneš živeti popolno ljubezen. Samo ta bo ostala. In z leti bo postajala svetlejša. Ljubezen lahko prav zaradi ljuljke med pšenico postane še bolj prečiščena.

župnik Rafko