Imena dvanajstih apostolov pa so: prvi Simon, imenovan Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedejev sin, in njegov brat Janez; Filip in Bartolomej; Tomaž in cestninar Matej; Jakob, Alfejev sin, in Tadej; Simon Kananej in Juda Iškarijot, ki ga je izdal. (Mt 10,2–4)

Ime

Nekoč je učitelj vprašal učence: »Kje, menite, da biva Bog?« Učenci so si mislili: »Kako lahko je to vprašanje.« Odgovorili so: »Bog biva povsod!«

O ne,« je odgovoril učitelj: »Bog biva tam, kamor mu pustimo vstopiti!«

Pravijo, da je Bog lažje izpeljal Izraelce iz Egipta kot Egipt iz Izraelcev. In vendar je poklical to ljudstvo. Judje niso bili popolni in boljši od drugih. Kristusu je bilo lažje pred apostili delati čudeže, kot pa spremeniti apostole. In vendar je poklical teh dvanajst nepopolnih mož. Niso bili boljši od drugih.

Ljudem pri spovedih in pogovorih pogosto rečem, naj Kristusu res dajo na razpolago svoje nepopolnosti. Bog nam odpušča tudi skozi iskreno kesanje, toda pri zakramentih se zgodi čudež: Kristus vstopi v našo grešnost. Potrebuje tvojo preteklost, da bi se lahko sploh srečal s teboj. Zanimivo je, da je lažje nekaj narediti za Boga, kot pa ga sprejeti, mu dovoliti, da vstopi.

Medtem ko morda porabiš toliko pozornosti in se sprašuješ, kakšen si, lahko vedno začneš z druge strani: da mu najprej dovoliš, da lahko vstopi v tvojo notranjost takšno, kakršna je, v tvoje življenje takšno, kakršno je. Vrstni red!

Kesanje, ki je vedno na začetku maše ali pred prejemom obhajila, pogosto razumemo narobe. Kakor da moramo stanovanje najprej očistiti, da bo lahko vstopil. Vendar tako čiščenje po navadi ne prinese kakšnih sadov. Ostajamo z istimi napakami.

Kesanje pri maši ali drugih zakramentih pomeni, da Bogu odpremo svojo preteklost. Čist postanem potem, ko sem dovolil, da Bog razpolaga z mojo grešnostjo. Nekdo, ki na primer zakramentalno ni uredil svojega zakona, ni nevreden obhajila le zato, ker ni čist, ampak zato, ker Bogu še ni dovolil, da bi razpolagal z njegovim življenjem v celoti.

Spremenim se potem, ko me ima končno nekdo rad takšnega, kot v resnici sem. Kakor pri starozaveznih Izraelcih in novozaveznih apostolih je za Boga pri kristjanih danes to težja naloga. Bogu je bilo lažje priti iz nebes na zemljo kot danes pri verniku priti iz njegove glave v srce.

Evangelist zapiše mena apostolov. To je pomembno. Bog ni izbiral popolnih. Šel je tja, kjer je lahko vstopil. In njegova pot je danes enaka.

župnik Rafko